Lansko jesen nas je zborovodja Jože Rajk na pevski vaji vprašal, če bi bili pripravljeni pevsko pomagati vrhniškemu MePZ Mavrica, pod vodstvom Darinke Fabiani, da izpelje svoj vsakoletni novoletni koncert v Cankarjevem domu na Vrhniki in v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Z veseljem smo privolili, saj je vsak nastop odlična spodbuda za prizadevnost na pevskih vajah. A ni bilo preprosto.
V preteklosti je Vrhničanom pomagal MePZ Dr. Frančišek Lampe s Črnega vrha, ki pa je lani zaradi prostorske stiske in znanih zdravstvenih omejitev začasno nehal delovati in tako se je naš bivši sopevec Silvo Resinovič, ki zdaj poje pri Vrhničanih, spomnil svojega nekdanjega zbora.
Vendar zaradi znanih zdravstvenih omejitev ni bilo enostavno. Najprej smo vadili sekcijsko – moški glasovi posebej in ženski posebej; pevci smo na vajah tudi sedeli bolj vsak sebi. Vsled stalne skrbi za ohranjanje neokuženosti nam je predsednica zbora Helena Rajk razdelila hitre teste za samotestiranje. Tako smo se, zaradi poštenosti do sopevcev, pred vsako vajo že doma samotestirali. In je šlo nekako.
Vse pesmi naj bi se pele ob spremljavi orkestra vrhniškega simfoničnega orkestra Simfonika pod vodstvom maestra Marka Fabianija. Zato je bilo na vajah kar težko dojeti, kako skladbe zvenijo v resnici. Vendar je obveljal ljudski rek, »Brez muje se še čevelj ne obuje.« Predvideni so bili štirje novoletni nastopi, dva na večer v isti dvorani, ker so bili dvoranski sedeži v vrhniškem Cankarjevem domu in ljubljanski Slovenski filharmoniji številsko prepolovljeni za obiskovalce.
V drugi polovici decembra smo šli na skupno pevsko vajo na Vrhniko, kjer sta se nam pridružili dve pevki zdesetkanega MePZ s Črnega vrha. Nasploh je bilo vse skupaj pod velikim vprašajem, kajti pevci so bili primorani kar nenadoma, četudi zdravi, ostajati doma, ker so bili prihajali v stik z »okuženimi« in dobili zapovedano zdravstveno samoosamitev (karanteno).
Za polno mero so mi Vrhničani zaupali, da so bili prejšnja leta nastopali številčno dosti močnejši – na odru je bilo celo do osemdeset pevcev. Zaradi bolezni in karanten je na Vrhniki 8. januarja nastopilo le osem pevcev iz Komornega zbora Fran Gerbič, teden dni kasneje v Slovenski filharmoniji pa že štirinajst. Skupno okrog štirideset pevcev. In podobno so zapovedane zdravstvene omejitve lomastile med člani orkestra …
Spored je bil sledeč: skladba Vilota A. Kumarja, iz Slovenske suite; pesem Srce odpira se C. Sainta Saënsa, iz opere Samson in Dalila; skladba Mlinarjev ples M. de Falla, iz baleta Trirogeljnik; pesem O, sveta noč A. Adama; venček skladb Priljubljene romantične klasike B. Smetana, N. R. Korsakova in P. I. Čajkovskega; domoljubna pesem Dežela slave, upanja E. Elgarja, v slov. prepevu D. Velkaverha; skladba Madžarska rapsodija št. 2 F. Liszta; brazilska skladba Tico tico Z. de Abreuja; pesmi Venček najlepših L. Slaka, I. Malavašiča, A. Podboja in M. Stareta; in pesem Novo leto Rok’n’banda. Večino jih je za orkestralno-pevske potrebe priredil Marko Fabiani. Nato smo kot dodatek zapeli še irsko Water is wide (Široko je morje), orkester pa je zaigral Radetzkyjevo koračnico Josepha Rotha, ki jo je zbor v njenem drugem delu dopolnil s slovensko Oj,Triglav, moj dom Matija Zemljiča.
(Foto Tomo Gorše)
Z vsako skupno vajo in nastopom sta bila naše petje in usklajenost z orkestrom boljša in prepričljivejša. Sta tudi morala biti, kajti na Vrhniki je pevcem pomagalo ozvočenje, medtem ko sta morala pevska zbora v Ljubljani napeti vse pevske sile, da sta vsaj malo parirala orkestru, ki je sedel pred zboroma.
Bilo je zahtevno, a ob ploskanju občinstva in dirigentovem zadovoljstvu smo bili tudi pevci radostni, da smo si z dobrim petjem izboljšali precej mizerno zimsko-kulturno bilanco, medtem ko smo kulture lačni javnosti popestrili ponovoletni čas. Koncert je bil tudi posnet in predvajan 29. 1. 2022 ob 20.00 na radiu Slovenija 1.
Rakek, 17. januarja 2022
Mitja Fajdiga